Kreta 5. dan

Zjutraj sva prevzela avto in čeprav sva imela rezervirano Kio Picanto, sva po čudnem naklučju, za isto ceno dobila Renault Clio (kar nekaj cenovnih razredov višje).



Po glavni avtocesti (če ji lahko tako rečemo) sva se odpravila proti vzhodu otoka. Najprej sva se ustavila v mestu Elounda, od kjer sva se s turistično ladijco odpeljala na ogled otoka otoka Spinalonga.





Otok spominja na mesto duhov.



Naslednji postanek sva imela v Agios Nikolaos.

Glavna znamenitost mesta je jezero brez dna (sedaj povezano z morjem), umivanje v jezeru pa prinaša večno mladost ;)



Po kosilu v Ag. Nikolaos, pa spet "Hit the Road Jack"... Kar nekaj ur vožnje je bilo potrebne, da sva prispela do cilja. Po poti nama je družbo delal Garmin Nuvi, na katerem je bil naložen Auto Drive Hellas, ki se je izkazal za odličnega poznavalca lokalnih cest.



Namenjena sva bila na skrajni vzhod otoka - plažo Vai, ki je največji naravni nasad palm v Evropi.



Za pravo vzdušje na plaži sva bila nekaj uric prepozna, a je bilo zato gneče toliko manj.

Nasadu palm se suša kar precej pozna.

Za zaključek dneva je sledila še nočna vožnja nazaj proti Hersonissosu.

Številka 91

Številka 91 je iz ozke ulice v mestecu Rethymno na Kreti.

Kreta 4. dan

Četrti dan dopustnikovanja na Kreti sva se v lastni režiji, z redno avtobusno linijo, odpravila do glavnega mesta - Herakliona.



Domačini temu hribu rečejo "Mickey Mouse Mountain". Sicer pa so to ostanki iz časov, ko je bil Heraklion letalska baza zavezništva NATO.



Ulice v Heraklionu so sredi dneva bolj ali manj samevale.



Morosinijeva fontana v središču mesta



Je bilo pa kljub vročini zanimivo na tržnici, kjer se da skoraj vedno ujeti kakšen zanimiv motiv.



Pestra ponudba od kitajskega kiča, do lokalnih dobrot.

Tudi "open air" mesnica ne manjka.

Spomninke lahko kupiš na vsakem koraku.



Katedrala sv. Minosa v Heraklionu.



Po napornem turistitičnem ogledu mesta se seveda prileže tudi pošteno kosilo.



Brez grške solate tudi tokrat ni šlo.



Pred povratkom proti Hersonissosu še ogled trdnjave in pristanišča.





Heraklion je tudi eno izmed večjih tovornih in potniških pristanišč v Grčiji.



Zvečer sva uredila še vse potrebno za dvodnevni najem avtomobila in vplačala izled na Santorini.

Oblaki - 22.9.2008

Že kar nekaj časa je minilo odkar sem zadnjič objavil kakšno serijo oblakov.

Ljubljana
ponedeljek, 22. september 2008, 18:09



Na vzhodu je izgledalo nekako takole:


na zahodni strani je bilo vzdušje čisto drugačno:

Številka 90

Morski zrak na Kreti je L. očitno dobro del. Še najbolj se je to poznalo pri tem, da je izostrila svoje čute in smisel za iskanje številk. "Streljala" jih je tako hitro, da sem jih komaj fotografiral. Ta je iz pralnice zraven hotela, kjer so ponujali pranje perila v 90 minutah.

Midva sva imela perila s sabo dovolj, tako da nama teh uslug ni bilo potrebno koristiti, številka pa gre v "zgodovino".

Gold

Po nekaj več kot treh letih aktivnega sodelovanja na spletni strani iStockphoto, je bila pred dnevi prodana moja 10.000-a fotografija.



S tem sem si prislužil zlato značko (Golden cannister) ob mojem imenu. Grem naprej proti 25.000 prodanim fotografijam.

Kreta 3. dan

Glede na današnji mraz bi prav prijalo vsaj podobno vreme, kot sva ga imela med potovanjem po Kreti pred slabim mesecem. Tretji dan sva se udeležila organiziranega izleta po otoku.



Zaradi zgodnjega odhoda si nisva mogla privoščiti dolgega lenarjenja, ampak je bilo potrebno vstati kmalu po sončnem vzhodu. Še zaspan jutranji pogled skozi hotelsko okno.



Prvi postanek je bil na najpomembnejšem arheološkem najdišču na otoku - palači Knosos.



O pomembnosti priča tudi število turistov, ki dnevno obiščejo ta kraj. Srečo smo imeli, da smo se odločili za ogled v zgodnjih jutranjih urah, ko je bila gneča še obvladljiva.



Ostanki minojske civilizacije.



Znamenita poslikava delfinov -tokrat ne na nakupovalnih vrečkah ali kičastih spomniknih.



Naslednji postanek smo imeli v Gortisu, kjer je temperatura dosegla nič manj kot 38 stopinj C.



Pogled na amfiteater - Odeon.



Najstarejši najdeni zapisani zakoni - vklesani v kamen.



Se mi od vročine že "blede" ali res vidim "debelo dekl'co"?



Prevozno sredstvo po otoku.



"Polnjenje baterij" s pravo grško solato.



Postanek v Matali in kopanje v libijskem morju.



Glavna znamenitost Matale so v skale izklesane luknje iz neolitske dobe, ki so jih v šesdesetih letih za bivanje uporabljali hipiji.



Libijsko morje naj bi bilo hladnejše od tistega na severu otoka, a vseeno ravno pravo za osvežitev v vročem dnevu.



Pred odhodom proti "domu" še postanek na drugem arheološkem najdbišču minojske kulture - mestu Festos.

Dočakal sem Canon 5D mark II

Canon je danes končno predstavil fotoaparat EOS 5D mark II, ki bo nadomestil, med stock fotografi zelo priljubljen, tri leta star model, EOS 5D. Specifikacije izgledajo nadvse zanimivo in obetavno:

• tipalo "full frame" z ločljivostjo 21Mpix (dovolj tudi za XXL velikost fotografij na iStockphoto)
• hitrost zajema fotografij 3,9 fps
• večji zaslon z boljšo ločljivostjo
• Live View način fotografiranja
• sistem za čiščenje senzorja
• možnost zajema HD videa

(vir fotografije: Canon)

Aparat pride na prodajne police konec novembra, tako da imam še nekaj časa za razmislek, ali bo to pravo nadomestilo za moj Sony DSC-R1. Predvidena cena (brez objektiva) je 2.500 EUR. Alternativa je, polovico cenejši, pred kratkim predstavljen model EOS 50D.

Za konec pa še nekaj mojih "futurističnih želja", ki bi si jih želel v aparatu:

• vrtljiv zaslon (kot Olympus E3)
  
• vgrajen WLAN vmesnik (namesto zunanje enota)
  
• vgrajeno manjšo bliskavico (5D nima vgrajene bliskavice)
  
• vgrajeno GPS enoto
• izbiro fokusnih točk z očesom - Eye Control (kot je imel dobri stari EOS 50e)
  
• možnost snemanja zvočnih komentarjev
• uporabo dveh pomnilniških kartic hkrati
  

Obdukcija

Ne poskušaj tega sam doma! Kot avtor prispevka ne prevzemam nobene odgovornosti za morebitno škodo.

Po notranjosti namiznih računalnikih sem začel "šariti" ko je na njih še pisalo PC XT. Ko so se pojavili prvi prenosniki, sem njihovo notranjost dojemal kot nekakšen black box in dlje od zamenjave baterije, delovnega pomnilnika ali diska nikoli nisem prišel (že to se mi je zdel velik podvig). Pred kratkim mi je v roke prišel prenosnik, nad katerim so serviserji na pooblaščenem servisu obupali. Nisem se mogel zadržati, da ne bi preveril kako izgleda zadeva od znotraj.

Klasičen pogled na spodnjo stran prenosnega računalnika. Pred razdiranjem priporočam, da si na spletu poiščete servisna navodila za vaš model.

Prvi korak je enostaven in do tukaj je navadno potreben le običajn izvijač. Za nadaljevanje so že lahko potrebna tudi bolj specialna orodja (v mojem primeru torx ključi in izvijači za finomehaniko). Odstranjen akumulator, delovni pomnilnik (RAM) in trdi disk.

Po odstranitvi tipkovnice se razkrije pogled na drobovje: optična enota, modem, procesor, hladilnik...

Odstranitev zgornje plastične zaščite omogoči dostop do vijakov za pritrditev zaslona.

Odstranjen zaslon.

Razdrt LCD zaslon. Pri razdiranju plastičnih delov je v večini primerov potrebne kar precej sile in priznam, da če bi imel še kaj upanja, da bo ta prenosnik kdaj deloval, si ne bi upal tako na silo odstraniti kakšne komponente. Potrebno pa je biti previden, da se kje ne skriva še kakšen vijak. Lokacije vijakov so kar dobro opisane v servisnih navodilih.

Odstranjen nosilec tipkovnice in zgornji pokrov omogoči dostop do vseh vgrajenih komponent.

Odstranjen hladilnik z ventilatorjem, modem in osnovni delovni pomnilnik (RAM).

Na koncu od prenosnika ostane samo še kos plastike.

Končni rezultat po uri razdiranja.

Za zabavo sem potem poskusil vse skupaj tudi nazaj sestaviti. Uspelo mi je, vendar je ostalo 5 vijakov katerih izvorne lokacije nisem našel ;)