Srečno 2008

Vsem bralcem bloga želim v novem letu veliko sreče in zdravja.

Zadnje dni v letu me lovi prehlad in izgleda vzdušje pri nas nekako takole...

Fotoseansa Črnomelj

Zadnjo letošnjo soboto sva z L. izkoristila za izlet, obisk in (predvsem jaz) za testiranje studijske opreme v malce bolj spodobnem okolju. Pri Renatu smo garažo spremenili v studio in se cel dan šli fotografe in fotomodele.

Objavljam nekaj bolj uspelih posnetkov:

Številka 60

Ta prometni znak bi lahko posnel velikokrat, a kaj ko ga nikoli nisem opazil, saj že dolgo poznam vse ovinke in razdalje med Tolminom in Ljubljano. Je pa to namestno mene storil s3cMM.

Nedeljski sprehod

V bistvu je bil petek, ampak glede na praznično prilagojen urnik, smo imeli vsi občutek, da je nedelja. Raje tako, kot pa obratno. Na poti smo kar 3x prestregli božička, ki je ravno hitel po sezonskih opravkih.

Številka 59

S3cMM je spet poskrbel za nadaljevanje serije številk. Prispevek iz boksov relija za svetovni pokal s Korzike.

Številka 58

Meeya je iz izleta v Gradec (omarice v Kunsthaus) prinesla številko 58.

Številka 57

Anita poskuša veseli december izkoristiti tudi za študij ekonomike. Kako ji to uspeva bo pa verjetno poročala sama.

Oblaki - 23. in 25. 12. 2007

Verjetno se je kdo izmed vas vprašal, če sem pozabil na rubriko oblakov. Nisem! Ampak decemberski pogled v ljubljansko nebo je večinoma izgledal nekako takole:

Ljubljana
nedelja, 23. december 2007, 10:42



Že enourna vožnja proti primorski pa je razkrila čisto drugačen pogled.

Vrtojba,
torek, 25. december 2007, 15:03

Številka 56

V tokratnem prispevku spet objavljam kar dve številki različnih avtorjev. Za prvo 56 se je potrebno zahvaliti Tanji, ki se očitno kar ne more naveličati sprehajanja med policami Bauhausa, Merkurja, Baumaxa, Obija, Metalke...



Drugo številko pa je poslala mlada mamica Anita, ki je poleg nje zapisala: "Na fotki je pa medaljon, ki ga je Enej dobil ob rojstvu. 56 pomeni njegovo velikost. Sicer je nekoliko nečitljivo izpisana, ampak ker je to za nas prav posebna številka jo pošiljam v fotodokumentacijo."

Fotoprojekt potica

Ideja, da naredim nekaj posnetkov prave slovenske potice, je v moji glavi zorela kar nekaj časa. Glede na to, da je sedaj pravi čas za peko potice sem se odločil, da preidem od besed k dejanjem. Pa zadeva ni bila tako enostavna. Najprej je bilo potrebno "najeti" osebo, ki bi mi bila pripravljena potico speči. In ker nisem skromen, sem najel kar "mojstrico poticopeke" in njenega asistenta. Začasno sem foto studio spremenil v sobo za goste in ju povabil na delovni obisk.

Seveda se je bilo potrebno na peko potice dobro pripraviti. Ker "mojstrica poticopeke" ponavadi peče potico v pravokotnem teflonskem pekaču, je bilo potrebno najprej nabaviti pravi lončeni model za potico - potičnico. To nalogo smo uspešno opravili že v četrtek. Petek je bil dan za nabavo vseh potrebnih sestavin in dodatnih rekvizitov (krožniki, pladnji, dekoracija, ozadja...).

Peke smo se lotili včeraj v večernih urah in projekt je dobro kazal. Polni pričakovanja smo pečeno potico stresli iz modela in sledila je katastrofa!!! Potica na vrhu sploh ni bila zlato-rjavo zapečena, še huje pa je bilo to, da se je med stresanjem iz pekača pretrgala na dva dela.

Spodnji del smo s težavo le spravili iz pekača in sestavili nekaj potici podobnega.

Ko smo zadevo prekrili še s plastjo sladkorja je vse skupaj postalo že bolj primerno za ogled. Ker pa je stvar nesramo dobro dišala in smo projekt s fotografskega vidika ocenili ze neuspešen smo se odločili, da potico še toplo preizkusimo. V vsaki slabi stvari je pač treba poiskati nekaj dobrega. Prvotno je bilo namreč načrtovano, da potico pustimo za fotografiranje do naslednjega dne.

Danes pa mi fotografska žilica le ni dela miru in sem vseeno naredil nekaj posnetkov. Na koncu sploh ni izpadlo tako slabo. Kaj se ti zdi?

Številka 55

Veseli december se pozna tudi na tem blogu... zabave se vrstijo, blog pa bolj sameva. Še sreča, da mi zvesti bralci pošiljate vedno nove številke. Za tokratni prispevek se je potrebno spet zahvalit s3cMM, ki je fotografiral službeni tovornjak.



PS: Za naslednjo številko že imam dve fotografiji, tako da se sedaj že išče številka 57.

Pravi naslov

Spodnjo fotografijo je s3cMM poslal malo prepozno, da bi se kvalificirala v kategorijo številk (prehitela sta ga MaTa), zato pa sem se odločil odpreti novo kategorijo "saj ni res, pa je". Na kateri naslov bo Božiček prinesel darila?

Številka 54

Prav lepo videti, da se krog "darovalcev" številk širi. Za današnji prispevek se je potrebno zahvalit MaTa. Vem, da sta oba redna bralca tega bloga, a se nekako ne moreta opogumit, da bi tudi kakšen komentar napisala. Mogoče je pa ta prispevek priložnost, da prebijeta led...

Številka 53

Zadnje čase mi izgleda, kot da so vse številke nekam izginile. Še posebej tiste, ki bi se morale zvrstiti na tem blogu. Situacijo je tokrat spet rešil s3cMM.

Nevarnosti v prometu #4

Sledi četrto nadaljevanje opozoril na nevarne jumbo plakate, ki zmanjšujejo koncentracijo moških za volanom in tako ogrožajo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu.









Ali se strinjaš s predlogom, da bi bilo potrebno taka oglasna sporočila prepovedati?

Prejšnje objave: Promet 3, Promet 2, Promet 1

Številka 52

Ena številka iz današnjega sprehoda po centru Ljubljane.

Fotoseansa Maja

V nedeljo sem končno našel žrtev, ki je bila pripravljena pozirat pod novimi studijskimi lučmi. Spravil sem se nad nemočno bitje, ki se še ne more samo branit. Nečakinja Maja je bila kljub neprespani noči potrpežljiv model z obilo dobre volje. Meni se zdijo fotke za prvič kar OK, verjamem pa, da bo naslednjič še bolje...

Miklavž

Z L. sva se odpravila do centra, da bi vprašala Miklavža, če sva bila dovolj pridna in nama bo letos kaj prinesel. Videla sva ga zelo od daleč in nisva imela priložnosti govoriti z njim, tako da bo treba počakati do jutra. Sva si pa zato ogledala letošnjo okrasitev Ljubljane, ki precej spominja na lansko.

Kaj pa tebi, je Miklavž kaj prinesel?