Glede na to, da se v soboto ponovno odpravljava na pot (Kreta, Grčija), je že skrajni čas, da zaključim z opisom spomladanskega potepanja po ZDA. Ker sva imela polet proti Evropi v popoldanskih urah, sva ležerno dopolne preživela v družbi sorodnikov, nato pa smo se skupaj odpravili proti letališču.
Prvo presenečenje naju je čakalo ob prijavi na let, kjer so nama "zatežili", da nisva potrdila rezervacije letalske karte in da naju nimajo na seznamu?!?! Še nikoli se mi ni zgodilo kaj takega in nikoli nisem pred prijavo potrjeval rezervacije, tako da sva bila nadvse začudena. Uslužbenec letalske družbe Delta Airlines je nekaj preverjal po računalniku, potem pa nama le dal letalski karti, vendar brez navedbe sedežev.
Drugo presenečenje je bilo v tem, da najine prtljage, kljub prigovarjanju, niso hoteli prijaviti do Ljubljane, temveč le do vmesnega postanka v Bruslju. Zatrjevali so nama, da prtljage nikakor ne morejo "čekirati" do končnega letališča, ampak samo do prvega postanka, kjer jo morava prevzeti in ponovno čekirati. Ker sva imela v Bruslju le kakšne pol ure časa do poleta proti Ljubljani, sem bil skoraj prepričan, da nama ne bo uspelo.
Verjetno nima smisla omenjati, da sva med varnostnim pregledom ponovno (kot večina tujcev) slišala že znano frazo "You've been randomly selected by airline company for additional security check." - Prevod: "Letalska družba vas je naključno izbrala za poostren varnostni pregled."
Številko sedežev sva izvedela le nekaj minut pred vkrcanjem na letalo.
Na koncu sva imela celo toliko sreče da sva sedela skupaj.
Manhattan v barvah sončnega zahoda.
Še zadnji pogled proti obali ZDA... Lepo je bilo in se vrneva še kdaj!
Sam polet je minil hitro, saj sem skoraj celega prespal. Ko sem se predramil, smo bili že malo pred Brusljem.
Vkrcanje proti Ljubljani.
In pristanek na Brniškem letališču.
Za konec: Sam sem si želel, da bi potopis s fotografijami objavljal že med potovanjem (tako kot pred tremi leti na potovanju po Mehiki) a to ni bilo izvedljivo. Težava je v tem, da so fotografije neposredno iz fotoaparata prevelike za objavo, obdelava pa je na javno dostopnih računalnikih nemogoča. Tudi dostop do interneta v ZDA me je presenetil, saj je Cyber cafejev malo, je pa zato velikokrat na voljo WLAN dostop. A žal (ali pa na srečo) sva potovala brez prenosnika, ki je v teh primerih nujen. Že razmišljam, da bi si za naslednjič omislil kakšnega Asus EEE.
2 komentarja:
Kot bi rekel moj prijatelj C2: "Tudi Amerikanci niso več to, kar so bili nekoč!" Še dobro, da sta dobila sedeža skupaj, da nista dobila kakšnega priklopnika ali celo stojišča.
Si pa ta potopis končal ravno ob pravem času, da bo ta s Krete kar v živo. Želim vama veliko lepih dogodivščin. Pa srečno pot!
@s3cMM: Se strinjam, da je ravno do časa. Oglašanje iz Krete pa na žalost (ali na srečo) ni bilo ravno Live. Sem si vzel čisto pravi dopust skoraj brez interneta. No, enkrat sva le skočila prebrat maile za pol urice. Bom poskusil pa podobno reportažo objavit, saj je gradiva kar dovolj.
Objavite komentar