Dropbox

Tokrat ena tema iz sveta računalništva...

Ko sem se srečal s prvim računalnikom sem podatke v računalnik prenašal tako, da sem jih prepisal... Ja, vzel sem računalniško revijo, v kateri je bil objavljen program v Basicu, ga pretipkal v računalnik in pognal. Ampak to je bilo v časih, ko je imel računalnik 1KB pomnilnika, ki ga je bilo mogoče razširiti z dodatnim 16KB modulom.

Od takrat so se stvari precej spremenile. Najprej so prišle kasete, nato 'ta mehke' 5,25", potem 'ta male' 3,5" diskete, ki so jim sledili zapisljivi CD-ji. Večjo "revolucijo" so pred šestimi leti pomenili USB ključki. Prvega sem dobil za uspešen zagovor diplome in je imel kapaciteto 128MB.



Naslednjo stopnjo prenosa predstavljajo spletne hrambe podatkov. Odkar sem (pred dobrim letom) preizkusil storitev DropBox ugotavljam, da USB ključek uporabljam vedno manj.

Dropbox je spletna storitev, ki omogoča hranjenje podatkov na strežniku in sinhronizacijo med več računalniki. Za aktivacijo si je potrebno najprej ustvariti račun, nato pa naložiti program za sinhronizacijo iz njihove spletne strani. Med namestitvijo programa je potrebno določiti mapo na disku, ki se samodejno sinhronizira s podatki na strežniku. Program lahko namestimo na več računalnikov in tako imamo vedno na vseh enake podatke.

Lastnosti, ki so mene prepričale za uporabo storitve:

• brezplačna uporaba (do 2Gb podatkov),
• varnostna kopija podatkov na strežniku,
• sinhronizacija podatkov med več računalniki,
• neopazno delovanje (spremembe se prenesejo samodejno, vsakič ko shranimo katero izmed datotek),
• hitro delovanje (prenesejo se samo spremembe vsake datoteke),
• dostop do datotek tudi preko spletnega vmesnika in
  
• dostop do starejših verzij datotek.

... poln seznam funkcionalnosti je na voljo na njihovi spletni strani

Zadeva pride še posebej prav pri večjih projektih (npr. pisanje diplomske, magistrske ali doktorske naloge), kjer še prehitro pozabimo na varnostno kopiranje podatkov, poleg tega pa je včasih potrebno dostopati do starejših verzij dokumenta.

Trenutno pri Dropboxu brezplačno ponujajo 2GB prostora za podatke, ki pa ga je možno razširiti proti plačilu ali s pridobivanjem novih uporabnikov. Vsak uporabnik, ki se bo v DropBox prijavil preko te povezave (https://www.dropbox.com/referrals/NTEzNDMxODk) dobi še dodatnih 250Mb prostora, prav toliko prostora z vsakim novim uporabnikom dobim tudi jaz ;)

Skratka, DropBox je storitev, ki je pri meni, v veliki meri nadomestila USB ključek, hkrati pa ponuja varno shranjevanje in prenos podatkov med več računalniki, ki jih pri svojem delu uporabljam. Priporočam!

Kako pa ti prenašaš podatke? Poznaš Dropbox ali podobno storitev? Kakšne so tvoje izkušnje?

Obdukcija

Ne poskušaj tega sam doma! Kot avtor prispevka ne prevzemam nobene odgovornosti za morebitno škodo.

Po notranjosti namiznih računalnikih sem začel "šariti" ko je na njih še pisalo PC XT. Ko so se pojavili prvi prenosniki, sem njihovo notranjost dojemal kot nekakšen black box in dlje od zamenjave baterije, delovnega pomnilnika ali diska nikoli nisem prišel (že to se mi je zdel velik podvig). Pred kratkim mi je v roke prišel prenosnik, nad katerim so serviserji na pooblaščenem servisu obupali. Nisem se mogel zadržati, da ne bi preveril kako izgleda zadeva od znotraj.

Klasičen pogled na spodnjo stran prenosnega računalnika. Pred razdiranjem priporočam, da si na spletu poiščete servisna navodila za vaš model.

Prvi korak je enostaven in do tukaj je navadno potreben le običajn izvijač. Za nadaljevanje so že lahko potrebna tudi bolj specialna orodja (v mojem primeru torx ključi in izvijači za finomehaniko). Odstranjen akumulator, delovni pomnilnik (RAM) in trdi disk.

Po odstranitvi tipkovnice se razkrije pogled na drobovje: optična enota, modem, procesor, hladilnik...

Odstranitev zgornje plastične zaščite omogoči dostop do vijakov za pritrditev zaslona.

Odstranjen zaslon.

Razdrt LCD zaslon. Pri razdiranju plastičnih delov je v večini primerov potrebne kar precej sile in priznam, da če bi imel še kaj upanja, da bo ta prenosnik kdaj deloval, si ne bi upal tako na silo odstraniti kakšne komponente. Potrebno pa je biti previden, da se kje ne skriva še kakšen vijak. Lokacije vijakov so kar dobro opisane v servisnih navodilih.

Odstranjen nosilec tipkovnice in zgornji pokrov omogoči dostop do vseh vgrajenih komponent.

Odstranjen hladilnik z ventilatorjem, modem in osnovni delovni pomnilnik (RAM).

Na koncu od prenosnika ostane samo še kos plastike.

Končni rezultat po uri razdiranja.

Za zabavo sem potem poskusil vse skupaj tudi nazaj sestaviti. Uspelo mi je, vendar je ostalo 5 vijakov katerih izvorne lokacije nisem našel ;)

Google Earth

Verjetno vsi poznate program Google Earth. Tistim, ki ga (še) ne, ga toplo priporočam. Predno se odpravim na pot, v bolj ali manj znane kraje, vedno preverim, kako izgledajo iz zraka. Še lepše je po povratku domov preveriti, kje sem bil.



Zanimiva možnost programa je tudi ogled in objava fotografij vezanih na posamezno lokacijo, ki jih prispevajo sami uporabniki. Kot navdušen uporabnik sem se odločil, da tudi sam prispevam nekaj popotniških fotografij in ravno včeraj sem ugotovil, da so jih uvrstili v zbirko in so na voljo vsem uporabnikom programa.

Grafična tablica

Pa imamo v naši hiši spet novo igračko. Danes me je poštar razveselil z grafično tablico, ki sem jo naročil pred nekaj dnevi. Me prav zanima, kako se bo obnesla pri retuširanju in obdelavi fotografij.



Prvi občutki so čudni in se še lovim - tako nekako kot prva vožnja s kolesom. V PhotoShopu mi je uspelo nastavit, da je kazalec občutljiv na pritisk. Bom še danes poskusil obdelat kakšno fotografijo.

No such thing as free lunch!

... ali kako že gre pregovor, ki pravi, da ni nič zastonj?!? To sem spoznal tudi sam na lastni koži. Dosedaj sem moje blog-fotke veselo nalagal na Flickr-a. Vedno sem videl le obvestila o tem, da sem porabil cca 2-3% moje mesečne kvote za upload. Super, sem si mislil, tega ne bom nikoli napolnil.

Včeraj pa me je pričakalo neprijetno presenečenje. Flickr brezplačno prikaže le zadnjih 200 fotografij, kar pa sem relativno hitro dosegel. To tudi napišejo, ampak samo v drobnem tisku.



Trenutno iščem nov dom za moje fotke. Po možnosti s podobnimi funkcionalnostmi, kot jih je ponujal Flickr, ki mi je slike še pomanjšal na primerne velikosti za objavo na blogu in generiral HTML kodo.

Razširjamo obzorja

Najnovejša pridobitev na moji mizi. Veliko škatlo sem dobil zjutraj in cel dan me je preganjala radovednost, kako stvar izgleda od znotraj. Komaj sem čakal konec službe, da sem se lotil prijetnega opravila - postavljanja in testiranja novega monitorja.

Škatla je velika, a vseeno manjša, kot pri 19" CRT monitorju, ki sem ga za taščo nabavljal pred nekaj leti.

Kaj se skriva pod tančico?

Tadaaaam.... Moj novi Samsung SyncMaster 245B - 24"

V družbi 19" LG L1930P, ki mi je dosedaj zelo dobro služil skoraj tri leta in bo imel odslej vlogo pomožnega monitorja. Iz razporeda ikon je razvidno, koliko več prostora je na novem monitorju.

Nekaj ugotovitev za konec:

• Zaenkrat sem z nakupom zadovoljen.
• Monitor je velik... zeloooo velik!
• Delovne površine ni preveč... (nikoli)
  
• Slika je svetla in kontrastna, barve pa žive (sem že zmanjšal kontrast in svetlost)
  
• Grafična kartica mi podpira delovanje obeh monitorjev pri optimalni ločljivosti (24": 1920x1600 in 19": 1280x1024)
• Monitor ima nekaj težav s prikazovanjem enotne barve čez cel zaslon. Npr. oranžna barva čez celotno površino ne izgleda enako na vrhu in spodaj. Na vrhu je barva temnejša, je pa to odvisno od kota pod katerim gledam na zaslon. Ugotovil sem, da ima to težavo večina novejših LCD-jev. Ta teden sem preživel 2 uri v trgovini z računalniško opremo in testiral različne modele. Pri vseh je skoraj isto. Izjema je le moj stari LG LCD in en HP 19" LCD, ki ga ima sodelavec v službi. Pri teh dveh modelih je efekt manj izrazit.
• Slika na starem LCD 19" LG je sedaj slabša (manj ostra) saj je priključen na grafično kartico preko VGA in ne več preko DVI priključka.

Še zanimivost; za vse monitorje, ki so se dosedaj zvrstili na moji mizi, sem odštel približno enak znesek.

• 1992: noname CRT 14" - SVGA Color - 800x600 [1000 DEM]
• 1997: Samsung CRT 17" - SyncMaster 700p - 1280x1024 [130.000 SIT]
• 2004: LG LCD 19" - L1939P - 1280x1024 [130.000 SIT]
• 2007: Samsung LCD 24" - SyncMaster 245B - 1920x1600 [500 EUR]
  

iStockphoto down

Zadnje čase imajo sistemski administratorji pri podjetju iStockphoto težke dneve (in verjetno tudi noči). Že skoraj tri tedne se mučujo, da bi zagotovili normalno delovanje strani, vendar jim to le delno uspeva. Stran je občasno nedosegljiva, včasih ne delujejo posamezni deli (npr. modul za dodajanje novih fotografij), sedaj pa so zaradi razbremenitve strežnikov začasno izključili diskusijske skupine uporabnikov (forume).



Ker se tudi sam ukvarjam z informatiko in s spletnimi storitvami si lahko zamišljam, kako se počutijo skrbniki sistema in njihovi vodje v tej situaciji. Če ne deluje že ena od storitev, na strežnikih za katere sem vsaj delno odgovoren, se ne počutim prav dobro. V mojem primeru to niso "življenjsko pomembne" storitve, od katerih bi bil naročnik odvisen.

Pri iStocku je zgodba drugačna, saj celoten prihodek ustvarijo ravno preko spleta. Nedelovanje spletne strani tako zanje pomeni neposreden izpad dohodka.

Ne poznam arhitekture njihovega sistema, vendar si zamišljam, da je potrebno za obvladovanje take količine podatkov imeti zelo močne strežnike in vso pripadajočo informacijsko infrastrukturo. Samo moje fotografije (700 fotografij) na iStockphoto zasedejo 2,5 Gb prostora na disku. In jaz sem "majhna ribica". Lise Gagne (verjetno fotografinja z največ prodanimi fotografijami) na dan proda okoli 650 fotografij. Na strani je trenutno na voljo preko 2,1 MIO fotografij in grafičnih datotek, v vrsti za sprejem pa jih je še skoraj 50.000.

Ekipi pa je treba priznati domiselnost, saj tako lepo oblikovanega obvestila o napaki (Error 503) še nisem videl. Vseeno pa upam, da bodo stran čimprej postavili nazaj v normalno delovanje. Konec koncev je od tega odvisen tudi moj zaslužek ;)

PS: Med pisanjem teh vrstic sem hotel preveriti število fotografij, ki čakajo na sprejem in me je ponovno presenetilo neprijetno, že znano, sporočilo.

Urejen TK kotiček

Internet corner
Originally uploaded by matejmm

Pred enim tednom sem se pritoževal nad tem, koliko šare je potrebne za povezavo v internet. Po nekaj dnevih tuhtanja sem šel v akcijo in sem telekomunikacijski kotiček v predsobi spravil za silo v red.

Še največ težav so mi povzročili napajalniki za telefon, modem in usmerjevalnik, ker so tako široki, da jih ni bilo možno spraviti v razdelilec, enega zraven drugega. Zadevo sem rešil tako, da sem naredil "custom made" razdelilec za napajanje. Zdeva deluje!

V naslednji verziji bom mogoče tudi zaprl tisto luknjo spodaj, da ne bo vidna vsebina in kablovje v ozadju. Še posebej, ker se ga bo še nekaj nabralo, ko bom dodal razdelilec za kabelsko TV.

Še pomnite - Številka 3

number 3
Originally uploaded by matejmm

Se še spomnite, ko smo igrice, programe in seminarske naloge nosili na okoli na takih disketah? In danes? Pravo čudo je, če spoh še kje vidiš računalnik, ki ima 3,5" disketnik. Prve so imele kapaciteto 360 Kb, kasneje pa kar 4x več = 1,2 Mb. Se pravi, da bi na USB ključek s kapaciteto 2Gb, ki ga trenutno uporabljam, lahko spravil več kot 1.600 disket ;)

So bili pa to časi XT-jev, DOS-a, Wordstarja, Lotusa 1-2-3, Tetrisa, in zelenih monitorjev, ki so tudi izključeni prikazovali okolje Tetrisa Sicer pa je šla moja računalniška zgodovina nekako takole:
- Sinclair ZX-81 (razširjen pomnilnik iz 1Kb + 16Kb)
- ZX Spectrum+
- IBM XT - Sokol
- PC 386 40Mhz
- Pentium 200MMX
- AMD Athlon XP 2600+

S tem imam v mislih računalnike, ki sem jih uporabljal bolj redno in doma. Med tem sem imel občasno izposojenega še kakšnega vmes.

1-2-3 a se slišimo

Evo, da se še jaz poskusim malo v tem bloganju. Nekaj izkušenj sicer že imam, ker sem nekaj časa blogal na iStocku ampak je stvar tam rahlo omejujoča. Zaželeno je namreč le razpravljanje na temo fotografije. Sicer je res, da je fotografija trenutno ena izmed mojih večjih strasti, ki naj bi polnila tudi ta blog, pa vseeno.

Torej danes sem prvič prišel čisto do svoje širokopasovne povezave v internet. Za IT-jevca se to skoraj ne spodobi, ampak tako je naneslo. Najprej sem živel v najetem stanovanju, kjer lastniki niso bili preveč navdušeni nad takimi tehnološkimi podvigi, kasneje pa sem nekako shajal z omejeno količino prenešenih podatkov preko sposojene UMTS kartice. Zadeva je sicer zelo uporabna, ampak kar ni "tisto pravo".

Po dolgem razmisleku sem se odločil za kabelski internet (NET+TEL+TV). Alternativa je bil T2 preko telefonske parice. Zadeva mi ni bila všeč, ker imam TV z dvema tunerjema in bi bil potem ob ta (malo uporabljen ampak fancy) "feature". Pravilnost te odločitve sicer malo izpodbijajo delavci, ki ravno zadnjih 14 dni pospešeno prekopavajo okolico bloka in kopljejo jarke za optiko. Sedaj sem se za 1 leto zavezal kablu, potem pa bomo videli, kaj bo prinesel čas.

Je pa res, da si nikoli nisem mislil, da se bo za širokopasovno povezavo do interneta nabralo v predsobi toliko "šare". Monter me je prosil, če lahko zadevo fotografira, da bo doma ženi pokazal, da ni samo pri njih tako ;)