Mavrica

Danes zvečer v Ljubljani...



Še sreča, da sem imel pri roki objektiv Canon EF 16-35mm f/2.8L II USM in sem lahko ulovil celo.

Fotoantika 2009

Letos sem se po nekaj letih premora končno spet udeležil fotografskega sejma Fotoantika v ljubljanskih Križankah.

Najprej kratek sprehod ob Ljubljanici od Tromostovja do Križank...


Obiskovalcev ni manjkalo


Že ob vhodu je bilo čutiti, da je glavni poudarek na "antičnih" zadevah in tudi photo-session je bil v tem stilu.






Za ogled in testiranje so bili na voljo tudi Sigmini objektivi.


Eni so prodajali...


... drugi kupovali...


... večina pa nas je predvsem opazovala!


Stare fotografske opreme res ni manjkalo.


Upam, da tudi drugo leto do časa izvem, kdaj bo sejem in se ga spet udeležim.

Pust v Ljubljani

Bolj po naključju sem se danes znašel na pustnem sprevodu v stari Ljubljani. Nastalo situacijo sem izkoristil za nekaj karnevalskih posnetkov.

Štantkanje

Nedeljsko vreme je bilo prelepo, da bi lahko ostal doma...

Jutra v stari Ljubljani imajo svoj čar.



Štantkanje od štanta do štanta!



Za pravo vzdušje manjka le še bela odeja.

Sonce v Ljubljani

V zadnjem času sem na večih blogih prebiral pritoževanja avtorjev čez meglo v Ljubljani. Da stvar le ni tako huda, potrjuje spodnja fotografije.



Sonca je bilo v soboto zjutraj le za nekaj minut, še to skozi oblake, a očitno postane v takih razmerah človek že z malim zadovoljen ;)

PS: Ker je cel vikend deževalo, tudi izlet na Primorsko ni pomagal, da bi zaužil večjo minutažo sončnih žarkov.

Pa so šle...

...moje lepe registrske tablice s tolminskim grbom :( Včeraj sva bila z L. na obisku pri kolegih na Viču in ko sva se vrnila do avta, sva najprej opazila, da ni zadnje tablice.

"Hmmm, le kje sva jo izgubila?!?" Ko sva ugotovila, da ni tudi sprednje, sem že vrtel 113. Policija je prišla, naredili so zapisnik, midva pa sva se brez tablic odpeljala domov (z dovoljenjem policaja). Je rekel, da če pustiva avto brez tablic tam, se lahko zgodi, da nama bodo še avto odpeljali...

Ko sem se brez registrske številke peljal čez mesto, sem se počutil, kot najhujši kriminalec.



Posloviti se je bilo potrebno tudi od tretje tablice (za prikolico), ki je bila shranjena v prtljažniku. Nikoli rabljena!

Potem pa na upravno enoto v Ljubljani po nove tablice. Uslužbenka me je na vprašanje: "A takih s tolminskim grbom pa nimate?" samo začudeno pogledala in se nasmehnila. Olajšali so me za nekaj več kot 43€ in 1uro časa.

Če kdo najde registrske tablice z oznako GO-E7 183, naj mi eno pošlje. Bi rad imel vsaj za spomin na moje prve tablice, če se že ne morem voziti z njimi.

EuroSlanik

Če nimaš časa brati, ni problema. To je samo zgodba o tem, kako se je slanik podražil iz 70 SIT na 0,55€ ;)

---

Stvari se dražijo! O tem že vrabci čivkajo in mediji stalno poročajo. Pa vendar to spremljam nekako z občutkom, da se ta stvar mene ne dotika in da bo vse skupaj kar nekako šlo mimo. Potem pa kar naenkrat spoznaš, da temu le ni tako.

Ko sem pred nekaj leti prišel v novo službo, so mi "stari mački" izdali skrivnost - prijetno pekarnico na vogalu, kamor so hodili na malico. To je čisto majhna pekarna zelo podobna tisti, ki jo imam v spominu iz pravljice Pekarna Mišmaš in kjer se police kar šibijo od pekovih dobrot. Kmalu je postala pekarna dokaj redna destinacija med mojimi izhodi za malico in njihov slanik eden najbolj priljubljenih prigrizkov.



Ravno prav velik, ponavadi še prijetno topel, 30cm dolg kos hrustljavega, dobro zapečenega kruha, prelit s slanim beljakom in posut s sezamom. Odlična rešitev za hiter obrok, ki ga poješ še predno se vrneš nazaj v pisarno. Pa še cena je bila ugodna. Pek je zanj hotel 70 SIT.

Prišel je čas prehoda na Evro, magične številke 239.64, varovanja porošnikov, zamrznitve cen... Ob enem prvih obiskov v pekarnici po novem letu sem v vrsti poslušal pogovor med prodajalko in starejšo gospo, kako sta se pogovarjali o tem, da so vse cene ostale točno enake... "Lepo", sem si mislil...

Sledilo je obdobje hvale, kako uspešno je Slovenija prestala prehod prehod na € in kako bi nas lahko druge članice EU imele za vzgled. No, kmalu za tem mi je prodajalka zaupala, da je pek malo zokrožil cene. "Da bo lažje računati!" In za slanik je bilo potrebno odšteti slaba 2 (takrat že bivša) tolarja več, kor pred prehodom za evro. Zaradi tega res nima smisla izgubljati besed, še posebej, če je znesek "bolj okrogel" in je lažje plačevati.

Poletja je konec in prejšnji teden sem se med malico spet odpravil do priljubljene točke 3 minute hoda od pisarne. Pred mano je pekove dobrote kupil gospod srednjih let, ki se je po nakupu takoj vrnil in s prodajalko začel diskutirati o tem ali mu je pravilno vrnila drobiž. Ta mu je povedala, da ima račun v vrečki, ter da so prejšnji torek "malenkost" dvignili cene. "Spet!", je še dodala potihem. Tudi mene je zanimalo, kakšne so cene mojih priljubljenih dobrot. V pekarni imajo listke s cenami spretno skrite pod pladnji, tako da se moraš skloniti, če želiš videti, koliko kaj stane. Računu ponavadi tudi ne posvečam prevelike pozornosti, a zadnjič sem si le vzel trenutek časa tudi za to. Slanik = 0,55€... Priznam, prvi trenutek niti nisem vedel, kaj to pomeni. V glavi sem imel še vedno ceno 70 SIT, ki je veljala od mojega prvega obiska v pekarni pa vse do uvedbe €. Potem pa sem le preračunal teh 0,55€ v naše stare tolarje... 131 SIT!!! Še vedno ni veliko, je pa skoraj 2x toliko, ko pred novim letom. In to isti slanik! Lahko bi ga vsaj preimenovali v EuroSlanik ;)

Grem pogledat izpisek moje zadnje tolarske in zadnje letošnje plače, malo preračunam in ugotovim, da se niti pod točko razno ni spremenila v takem razmerju. Prav zanima me, kako bodo makroekonomski strokovnjaki uspeli prikriti ta porast cen... Skoraj si upam staviti, da inflacija ne bo višja od nekaj odstotkov.

...in kaj mi preostane? Nič! Še vedno bom za malico hodil v pekarnico na vogalu in za slanik plačeval 0,55€ ali pač toliko, kolikor bo zanj hotel pek.

Tek v petkah

Danes sem se kot fotograf udeležil Cosmopolitanovega teka v petkah. Dekleta so se pomerila v teku v visokih petah (min 8cm višine in max 2 cm širine) na 100m dolgi progi od magistrata do Prešernovega spomenika. Mislim, da dodaten komentar ni potreben in fotografije povedo vse...

Na eventu je bilo kar nekaj blogerjev, ki so ovekovečili dogajanje:
- Tamala
- Had
- Vodovnik
- Chef
- FlyBoy
- Irena

Fotografije iz dogodka so tudi na:
- www.cosmopolitan.si
- 24ur.com