Table top studio (#3)

3. FOTOGRAFIRANJE

V prvih dveh prispevkih na temo namiznega studia smo si že pogledali kaj vse je potrebno nabaviti za izgradnjo in kako ga sestavimo. Tokrat pa bom opisal postopek fotografiranja in nekaj mojih izkušenj.

3.1. OPREMA

Za uspešne fotografije v namiznem studiu boste poleg samega studia potrebovali tudi:
- luči (v mojem primeru 3 halogenske reflektorje na stojalih)
- stojalo za fotoaparat s čimbolj kvalitetno glavo in vodno tehtnico
- žični ali daljinski sprožilec
- ter fotoaparat - le kdo bi si mislil ;)

A) Luči
Za osvetlitev uporabljam 3 halogenske reflektorje z močjo 500W, ki jih razporedim okoli studia in usmerim v objekt, ki ga fotografiram. Navadno uporabljam razporeditev pri kateri imam dva reflektorja enako oddaljena od objekta; spredaj levo in desno od fotoaparata in enega višje zadaj, ki sceno osvetli od zgoraj ter še dodatno osvetli ozadje.

Še enkrat naj opozorim, da se halogenski reflektorji med delovanjem zelo segrejejo. Bodite pozorni, da se ne vžge folija s katero je prekrit studio. Slabih izkušenj sicer nimam, a vseeno velja biti zelo previden. Omejite neprekinjeno delovanje reflektorjev na minimum.

Priporočam, da reflektorje povežete na en razdelilnik s stikalom in jih vključite samo takrat, ko jih res potrebujete. Torej samo za izdelavo posnetka. Med postavljanjem scene in ostrenjem je dovolj kakšen šibkejši vir svetlobe. Npr. običanja osvetlitev prostora. Razdelilec s stikalom postavite na tla in tako lahko z nogo hitro vključite in izključite glavno osvetlitev studia (vse tri halogenske reflektorje).



Samo za primer: Enkrat, ob nepazljivem fotografiranju, se mi je začela žgati folija, vendar je bil reflektor vključen dalj časa in čisto prislonjen na folijo. Previdno torej!!!

Halogenski reflektorji proizvedejo kar precej svetlobe, vendar še vedno premalo, da bi lahko motive slikali s kratkimi časi iz roke. To še posebej velja v primerih, ko želimo doseči čimvečjo globinsko ostrino. V tem primeru je potrebno zaslonko objektiva čimbolj zapreti in imeti daljše čase osvetlitve.

Za osvetlitev lahko uporabite tudi druge vire svetlobe npr. običajne žarnice (manj svetlobe) ali pa studijske bliskavice (dražja rešitev).

B) Stojalo s fotografsko glavo in vodno tehtnico
Ker bo svetlobe pri fotografiranju še vedno primanjkovalo (še posebej pri zaprti zaslonki) je potrebno fotoaparat postaviti na primerno stojalo. Izberite stojalo, ki vas ne bo omejevalo pri postavljanju kompozicije in ki bo dovolj stabilno za vaš aparat, da se le ta ne bo prevrnil že ob manjšem neprevidnem dotiku stojala.

Cenejša stojala imajo že "vgrajeno" fotografsko glavo na katero se pritrdi fotoaparat. Pri bolj kvalitetnih stojalih pa lahko sami izberete tudi glavo, ki najbolj ustreza vašemu načinu dela. Meni najbolj ustreza krogelna glava, pri kateri lahko z enim samim vijakom popolnoma sprostim aparat in ga prosto premikam v vse smeri, ali pa pritrdim v želen položaj. Priporočam nakup kvalitetne glave, ki bo vaš aparat držala točno v tistem položaju, ki ste si ga zamislili, ko ste postavljali kader.

Pri prvih posnetkih v namiznem studiu, sem pri obdelavi na računalniku večkrat opazil, da mi celotna scena "visi" v eno ali drugo stran. Do tega je prišlo, ker fotoaparat med slikanjem ni bil postavljen vodoravno. Rešitev je v stojalu ali glavi za stojalo, ki ima že vgrajeno vodno tehtnico. S to vodno tehtnico (libelo) lahko že med fotografiranjem ugotovite ali je fotoaparat postavljen vodoravno (oz. navpično) in še do časa odpravite napako.

Ker nisem našel ustrezne glave, ki bi imela vodno tehtnico že vgrajeno, sem se odločil za izvedbo, ki jo pritrdim na sanke za bliskavico.

C) Žični ali daljinski sprožilec
Za proženje fotoaparata imate več možnosti. Vsi fotoaparati imajo program "samosprožilec", ki je v osnovi namenjen fotografiranju z zamikom (da je tudi fotograf na posnetku). Ta program pride v poštev tudi pri fotografiranju v namiznem studiu, saj nam omogoča, da aparat sprožimo z nekaj sekundnim zamikom. S tem preprečimo, da bi s pritiskom na sprožilec stresli aparat. Težava pri uporabi samosprožilca je v tem, da je potrebno čakati navadno 10 sekund, da se fotoaparat sproži, to pa zna biti kar dolg čas, še posebej, če delamo več zaporednih posnetkov.



Bolj primeren je zato žični ali daljinski sprožilec s katerim na daljavo sprožimo fotoaparat, ne da bi se ga pri tem dotaknili. Če boste za fotografiranje uporabljali DSLR aparat, potem je potrebno izbrati opcijo "mirror-lock-up" pri kateri se zrcalo dvigne nekaj trenutkov predno se odpre zastor pred tipalom. S tem preprečimo tresljaje, ki nastanejo zaradi sunkovitega premikanja zrcala.

D) Fotoaparat
Ni toliko pomembno kakšen fotoaparat boste uporabljali za fotografiranje v namiznem studiu. Važno je, da ima aparat tudi nekaj ročnih nastavitev. Sam uporabljam Sony DSC-R1, ki je nekakšen hibrid med kompaktnim aparatom in DSLR. V tem aparatu je po velikosti podobno tipalo, kot v DSLR aparatih, vendar pa ni možno menjati objektivov. Ima pa aparat zelo kvaliteten objektiv z razponom od 24mm do 120mm (leica ekvivalent).

3.2. FOTOGRAFIRANJE

1) Določitev beline
Studio je torej postavljen, luči so razporejene, fotoaparat pa postavljen na stojalo.... Pred pričetkom fotografiranja je potrebno fotoaparat "kalibrirati" na temperaturo svetlobe. To storimo tako, da pri svetlobi s katero bomo fotografirali določimo belino - white balance. Fotografirati je potrebno nek popolnoma bel objekt in v aparatu izbrati funkcijo - "set custom white balance". S to funkcijo aparatu povemo, kaj je bela barva. Kako to narediti je gotovo opisano v priročniku za uporabo vašega aparata.



2) Nastavitev ISO
Ker želimo imeti posnetke čimbolj kvalitetne izberemo najnižjo občutljivost, ki nam jo aparat ponuja; navadno 100 ISO. S tem bomo imeli na posnetku najmanj digitalnega šuma, je pa res, da bodo zato osvetlitveni časi nekoliko daljši.

3) Izbira programa
Ker bodo naši objekti večinoma pri miru, lahko izberemo tudi daljše osvetlivene čase. Priporočam fotografiranje s prioriteto zaslonke - program A (aperture priority). V tem programu si najprej izberemo želeno zaslonko, aparat pa samodejno prilagodi ustrezen čas za pravilno osvetlitev objekta.
Bolj kot boste zaslonko zaprli (večja številka npr 22, 16...), večjo globinsko ostrino boste dosegli in daljši bo čas osvetlitve.
Bolj kot boste zaslonko odprli (manjša številka 2.8, 3.5, 4.5), manjšo globinsko ostrino boste imeli in krajši bo čas osvetlitve.



3) Kompenzacija osvetlitve
Pri fotografiranju na beli podlagi ima svetlomer v fotoaparatu v večini primerov občutek, da pride do tipala več svetlobe, kot je dejansko res. Zaradi tega je potrebno ročno kompenzirati osvetlitev. Objekt moramo nekoliko bolj osvetliti, kot aparat misli, da je potrebno. V veliko primerov pridejo najboljši posnetki pri kompenzaciji +2.0 oz. +1,7. Točna osvetlitev je odvisna tudi od samega objekta in kompozicije. Glede na to, da so posnetki pri digitalni tehnologiji (skoraj) brezplačni, predlagam, da za isti motiv naredite več posnetkov z različnimi osvetlitvami in v računalniku izberete najbolj pravilno osvetljen posnetek.



4) Postavljanje objektov
Pri postavljanju predmetov, ki jih bomo fotografirali je potrebno včasih kar nekaj iznajdljivosti. Prav pridejo razni predmeti, kot so kosi žice, obtežilniki, ščipalke... Zanimiva rešitev je tudi obešanje predmetov na konstrukcijo namiznega studia z vrvico in kaveljčki. V tem primeru lahko dobimo predmete popolnoma brez senc. Vzame pa postavljanje objektov veliko časa in je čista improvizacija.

Sedaj pa veselo na delo...
Naslednjič pa še nekaj o obdelavi na ta način posnetih fotografij z računalnikom.